USPOSABLJANJE STROKOVNE JAVNOSTI, MANJŠE REKONSTRUKCIJE IN NJIHOVA VLOGA PRI CELOVITI ENERGETSKI PRENOVI STAVB (Gradbenik 12/2024)
Novembra je GI ZRMK v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedel tridnevno usposabljanje U4 o manjših rekonstrukcijah in njihovi vlogi pri celoviti energetski prenovi stavb.
Program je združil zakonodajni okvir, primere dobrih praks, terenski ogled stavbe iz leta 1934 ter dve delavnici z LCA presojo po SLO kTG, Level(s).
Poseben poudarek je bil na kulturni dediščini, potresni odpornosti in optimizaciji ogljičnega odtisa z BIM orodji in specializiranim programom One Click LCA.
Več v članku (Gradbenik 12 – 2024).
NAČRTOVANJE PILOTNIH STAVB S PODPORO SLOVENSKIH KAZALNIKOV TRAJNOSTNE GRADNJE PO LEVEL(S) (Gradbenik 10/2024)
V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE poteka pilotna uporaba slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG) po okviru Level(s) na štirih stavbah, kmalu pa se jim pridružijo še 3–4 novi projekti. Projektanti (GEOPLAN, STRIP LAB, GIC Gradnje) ob podpori GI ZRMK in ZAG sproti vrednotijo trajnostne vidike, od idejne faze (kvalitativno) do podrobnega načrtovanja (kvantitativno), ter preverjajo variantne rešitve z vidika okoljskih vplivov, zdravja, udobja in gospodarnosti. Ključni poudarki vključujejo skladnost z EU taksonomijo in novo EPBD (ogljični odtis v življenjskem ciklu) ter uporabo orodja BIM in platforme One Click LCA za transparenten izkaz trajnostnih lastnosti. Ekipe izpostavljajo, da je za uspeh nujna trajnostna naravnanost investitorjev in nadgradnja digitalnih veščin projektantov za učinkovito vrednotenje. K sodelovanju v pilotni fazi se lahko pridružijo tudi nove projektne skupine
Več v članku (Gradbenik 10 - 2024).
POSEBNOSTI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠČINE (2.DEL) (Gradbenik 9/2024)
Kultura gradnje ni le arhitektura – zajema vrednote, odločitve in znanja, ki oblikujejo naš grajeni prostor. EU pobudi, kot sta Deklaracija iz Davosa in Novi evropski Bauhaus, postavljata kakovost, krožnost in raznolikost ljudi v središče prenov in novogradenj. V Sloveniji se posodabljajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, ki poudarjajo ravnovesje med varovanimi vrednotami in energetsko učinkovitostjo. Ključ do uspeha so celovite predhodne analize, fazno načrtovanje in strogo zagotavljanje kakovosti. Nadgradnja nacionalnega znaka ZKG z novo kategorijo PEP uvaja devet elementov kakovosti – od projektne naloge in KV pogojev do nadzora izvedbe in spremljanja učinkov po prenovi. Dober primer iz prakse je prenova večstanovanjske hiše iz leta 1923 v Ljubljani, kjer so ohranili dediščino, izboljšali bivalno ugodje in znižali stroške. Prenove dediščine so zahtevne, a z usklajenim delom investitorjev, projektantov, konservatorjev in izvajalcev prinašajo visoko dodano vrednost za ljudi in mesto.
Več v objavi (Gradbenik 9 - 2024).
POSEBNOSTI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠČINE (1.DEL) (7-8/2024)
Stavbe kulturne dediščine niso le spomeniki, temveč tudi objekti v registru kot samostojna ali naselbinska dediščina. Njihov status ni vezan na starost, temveč na kulturnozgodovinske atribute.
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb 2050 predvideva razogljičenje stavbnega fonda z večjo energetsko učinkovitostjo, manj izpusti in več OVE.
Ključno vodilo prenove je iskanje ravnovesja med varstvenim režimom in tehničnimi ukrepi.
Dobra primera sta Grajska pristava v Ormožu in Cukrarna v Ljubljani, kjer so ohranili identiteto in izboljšali uporabnost.
Več v članku (Gradbenik 7-8-2024).
TOPLOTNE ČRPALKE, OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE ZA ZELENI PREHOD (Gradbenik 6/2024)
Nakup ali zamenjava ogrevanja in prezračevanja je dolgoročna odločitev z velikim vplivom na okolje, zdravje in družinski proračun, zato jo je smiselno sprejeti po strokovnem pregledu stavbe in posvetu (npr. EnSvet).
Za Slovenijo so kot najprimernejša rešitev izpostavljene toplotne črpalke, še posebej v kombinaciji s sončno elektrarno, medtem ko ima lesna biomasa smisel predvsem zunaj goste poselitve, kurilno olje in zemeljski plin ostajata netrajnostna izbira.
Pri omejenem proračunu je lahko prehodna možnost TČ zrak/zrak, vendar je ključno pravilno oceniti potrebno temperaturo ogrevalne vode v najhladnejših dneh.
Stroški obratovanja TČ so praviloma najnižji, investicijo pa dodatno zaščiti lastna sončna elektrarna.
Ustrezno mehansko prezračevanje, z vračanjem toplote, preprečuje plesen ter zagotavlja kakovosten zrak, centralni sistemi so smiselni pri novogradnjah, lokalni pa pri prenovah.
GI ZRMK hkrati sodeluje v projektu PRO-SIS, ki razvija stroškovno učinkovite metode potresnega utrjevanja zidanih stavb, ki je tudi pomemben košček trajnostne in varne prenove.
Več v objavi (Gradbenik 6 - 2024).
NA SEJMU MEGRA PODELJENI OKOLJSKI (ZELENI) CERTIFIKATI ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU (Gradbenik 5/2024)
V okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (akcija C4.1/IV) je potekal postopek primerjalnega vrednotenja in podelitev okoljskih certifikatov Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG).
Med prejemniki je AJM za kakovostno in digitalizirano vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva.
Kronoterm je prejel ZKG za geotermalno toplotno črpalko ETERA z izjemnim sezonskim grelnim številom , nizko hrupnostjo, avtomatizirano proizvodnjo in mednarodnimi priznanji.
NGEN je bil nagrajen za »Smart Grid Connect« – digitalno energetsko platformo, ki z inteligentnim upravljanjem odjema/proizvodnje, pametnimi števci in skupnostmi odjemalcev povečuje stabilnost omrežja in samooskrbo.
Skupna nit vseh nagrajencev: preverjena kakovost, digitalizacija procesov in merljivi prispevki k zeleni preobrazbi stavb in energetike.
Več v članku (Gradbenik 5 - 2024).
NACIONALNI ZNAK ZA OKOLJE ZA RAZOGLJIČENJE STAVB (Gradbenik 3/2024)
Na sejmu DOM v Ljubljani so 6. marca 2024 podelili dva »zelena« certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), podjetju GRAS za konstrukcijske ojačitve in sanacijo vlage na stavbah kulturne dediščine ter podjetju MIK za vgradnjo stavbnega pohištva z integriranim lokalnim prezračevalnim sistemom MIKrovent.
Postopek poteka v okviru LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ZKG nadgrajuje z novimi kategorijami in jasno določa tri stopnje kakovosti: minimalno, želeno »state of the art« in ciljno, usmerjeno v krožnost ter ponovno uporabo.
Dogodki na sejmu so poudarili pomembnost mehanizmov zagotavljanja kakovosti in vloge okoljskih znakov pri razogljičenju stavb.
Spremljevalni posveti so odprli teme solarizacije dediščine, varne in korektne vgradnje fotonapetostnih naprav ter potrebe po standardizaciji, usposabljanju monterjev in nadzoru.
Več v članku (Gradbenik 3 - 2024).
NA SEJMU DOM 2023 PODJETJI SATLER in ROTO ECO PREJELI ZELENA OKOLJSKA CERTIFIKATA ZKG (Gradbenik 4/2023)
Na sejmu DOM 2023 v Ljubljani sta iz rok državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energija mag. Uroša Vajgla znak ZKG prejela podjetje SATLER za “Sodobno vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva »SATLER«” in podjetje ROTO ECO za “Razvoj povoznega polietilenskega rezervoarja Roterrra drive”.
Pri razogljičenju stavb je eden izmed ključnih mahanizmov zagotavljanje kakovosti, ki ga pri nas podpira vsebinsko nadgrajeni zeleni okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu.
Več v članku “Razogljičenje stavb in okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu” (Gradbenik 4 - 2023).
NA SEJMU MEGRA 2023 PODJETJI DULC in LUMAR IG PREJELI ZELENA OKOLJSKA CERTIFIKATA ZKG (Gradbenik 3/2023)
V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE vsebinsko nadgrajeni znak ZKG za “razvojne dosežke zelenih tehnologij” sta na sejmu MEGRA 2023 podjetju DULC za “Implementacijo sistema Solinterra” in podjetju LUMAR IG za »Razvoj konstrukcijskih sistemov Lumar« podelili ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek, in predstavnica GI ZRMK, izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, nagrajencema pa je čestital predsednik uprave Pomurskega sejma, gospod Janez Erjavec.
Več informacij o prejemnikih zelega okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) in o nagrajenih razvojnih dosežkih zelenih tehnologij najdete v priloženem članku “Na sejmu MEGRA 2023 podeljena zelena okoljska certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu” (Gradbenik 3 - 2023).
DO BREZEMISIJSKIH STAVB S TRAJNOSTNO GRADNJO IN PRENOVO (Gradbenik 3/2023)
Članek v reviji Gradbenik (3/2023) predstavlja zadnje postopke usklajevanja revizije Direktive EU o energijski učinkovitosti stavb (EPBD), ki jo pričakujemo v drugi polovici leta 2023.
Prenova EPBD bo prinesla velike spremembe pri obravnavi energijske učinkovitosti stavb s poudarkom na uporabi energije iz obnovljivih virov na, ob in v bližini stavbe, postavila minimalne standarde energijske učinkovitosti za celotni stavbni fond, prepisala gradnjo brezemisijskih novih stavb, poenotila na ravni EU energetsko izkaznico stavbe in postavila strožji okvir za pospešeno celovito prenovo stavb, najprej tistih, ki so energetsko najmanj učinkovite.
Ob tem je posebej izpostavljeno tudi izboljšanje potresne in požarne odpornosti, zdravo in prijetno notranje okolje, krožnost uporabljenih gradiv in obvladovanje ogljičnega odtisa stavbe v celotnem življenjskem ciklu. Glede na dejstvo, da moramo naš stavbni fond do leta 2050 preoblikovati v brezemisijskega, so pred nami zahtevne naloge.
Več v članku (Gradbenik 3 - 2023).