Kultura gradnje ni le arhitektura – zajema vrednote, odločitve in znanja, ki oblikujejo naš grajeni prostor. EU pobudi, kot sta Deklaracija iz Davosa in Novi evropski Bauhaus, postavljata kakovost, krožnost in raznolikost ljudi v središče prenov in novogradenj. V Sloveniji se posodabljajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, ki poudarjajo ravnovesje med varovanimi vrednotami in energetsko učinkovitostjo. Ključ do uspeha so celovite predhodne analize, fazno načrtovanje in strogo zagotavljanje kakovosti. Nadgradnja nacionalnega znaka ZKG z novo kategorijo PEP uvaja devet elementov kakovosti – od projektne naloge in KV pogojev do nadzora izvedbe in spremljanja učinkov po prenovi. Dober primer iz prakse je prenova večstanovanjske hiše iz leta 1923 v Ljubljani, kjer so ohranili dediščino, izboljšali bivalno ugodje in znižali stroške. Prenove dediščine so zahtevne, a z usklajenim delom investitorjev, projektantov, konservatorjev in izvajalcev prinašajo visoko dodano vrednost za ljudi in mesto.

Več v objavi (Gradbenik 9 – 2024).