Je gradnja stavb na način, da je njihov vseživljenjski vpliv na okolje vključno z razgradnjo čim manjši.

Trajnostna gradnja in prenova je ključna za trajnostni razvoj družbe. Ta v prvi fazi poteka skozi prepoznavanje celovitega pogleda na stavbo, ki poleg okoljskega, finančnega in sociološkega vidika vključuje tudi celoten tehničen in funkcionalni vidik.

Trajnostna stavba

Trajnostno stavbo tako odlikujejo materiali z nizkimi vgrajenimi emisijami in energijo, čisti procesi gradnje, možnost recikliranja odpadkov, učinkovita razgradnja ali ponovna uporaba posameznih delov, energijska učinkovitost in ekonomičnost. Trajnostna stavba je tudi uporabniku prijazna, prispeva k človekovemu dobremu počutju in ne škoduje njegovemu zdravju, je funkcionalna in prispeva k ohranjanju družbenih in kulturnih vrednot.

Za doseganje trajnostnih načel je v stavbarstvu v proces gradnje in prenove pomembno vključiti optimizacijo stavb po več kriterijih. Optimizacija lahko poteka preko vzpostavitve sistema vrednotenja trajnostne gradnje stavb, ki mora temeljiti na naboru kazalnikov, povezanih v delujoč sistem, in na merilih za njihovo vrednotenje.

Trajnostna gradnja in vrednotenje stavbe

V Evropi in svetu tovrstni sistemi znanja na področju artikulacije meril trajnostne gradnje oziroma vrednotenja in certificiranja stavb že obstajajo. Nekaj praktičnih izkušenj z njimi imamo tudi v Sloveniji. Med njimi najbolj razširjeni in prepoznavni so LEEDBREEAM in DGNB. A to so sistemi, ki so zelo kompleksni za uporabo, poleg tega so tržnega značaja – pri vseh treh gre za intelektualno lastnino in blagovno znamko, certificiranje pa je v rokah lastnika sistema.

Po drugi strani so se tudi v okviru različnih evropskih programov izvajali projekti, ki so skušali poenotiti prizadevanja za postavitev meril za trajnostno gradnjo, bodisi v obliki smernic ali v obliki meril za certificiranje trajnostne gradnje (npr. CEC5 oziroma metoda CESBA, OPEN HOUSE,  SuPerBuildings). Njihova ciljna skupina je predvsem javni sektor in rezultati so javni, vendar se zaključujejo na raziskovalni ravni in niso prilagojeni praktični aplikaciji, uporaba pa ni preverjena na primerih.

Ker v Sloveniji svojega sistema vrednotenja trajnostne gradnje stavb še nimamo, je bila ta naloga zastavljena v okviru raziskovalnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Glavna opora v razvoju slovenskega sistema je okvir jedrnih kazalnikov okoljskih performanc stavbe, ki jih je zaradi potrebe po skupnem EU pristopu pri ocenjevanju okoljskih vplivov stavb Evropska komisija v letih 2015 do 2017 naročila pri JRC. Študija »Development of a framework of core indicators for the assessment of environmental performance of buildings« je bila osnova za razvoj sistema Level(s), ki pa ni samostojna shema za certificiranje stavb, niti nima oblikovanih performančnih meja. Izdelana je kot podlaga za prostovoljno poročanje o lastnostih, kot okvir za postavitev posameznega sistema, ki kot tak nudi velik potencial za strokovnjake na področju stavb v EU.

Razvoj nacionalne verzije kazalnikov trajnostne gradnje, od zgodnjih idejnih rešitev do uspešne implementacije v prakso, je vsebinsko odvisen od širšega strokovnega okvira, ki ga opredeljuje več dejavnikov. Na kratko jih lahko povzamemo takole:

Ključni deležniki, njihova pripravljenost ter usposobljenost za uporabo kazalnikov trajnostne gradnje.

Znanje, izkušnje, pilotni primeri in primeri dobre praks.

Programska orodja, nacionalno prilagojenih vhodni podatki in primerjalne vrednosti.

Nacionalna zakonodaja – gradbena zakonodaja ter zakonodaja na področju zelenega javnega naročanja.

Informacije o življenjskem ciklu stavbe

Sistem vrednotenja trajnostne gradnje in v okviru tega posamezni kazalniki trajnostne gradnje pokrivajo celoten življenjski cikel stavbe: