Stavbe kulturne dediščine niso le spomeniki, temveč tudi objekti v registru kot samostojna ali naselbinska dediščina. Njihov status ni vezan na starost, temveč na kulturnozgodovinske atribute.
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb 2050 predvideva razogljičenje stavbnega fonda z večjo energetsko učinkovitostjo, manj izpusti in več OVE. 
Ključno vodilo prenove je iskanje ravnovesja med varstvenim režimom in tehničnimi ukrepi.
Dobra primera sta Grajska pristava v Ormožu in Cukrarna v Ljubljani, kjer so ohranili identiteto in izboljšali uporabnost.

Več v članku (Gradbenik 7-8-2024).