Članki

V septembrski številki revije Gradbenik je predstavljeno usposabljanje strokovnjakov za energetsko prenovo stavb, ki nastaja v okviru projekta LIFE BUSHROSSs. Namenjeno je strokovnjakom, ki bodo sodelovali pri delovanju kontaktnih točk »Vse na enem mestu« (VEM), kjer bodo lastniki stavb lahko pridobili tehnično, finančno, pravno in organizacijsko podporo na celotni poti prenove.

Program usposabljanja je zasnovan za štiri strokovne profile – ekonomiste, tehnične strokovnjake, pravne svetovalce ter strokovnjake za socialno-komunikacijsko področje – in vključuje šest vsebinskih modulov, prilagojenih njihovim potrebam. Usposabljanje bo potekalo predvsem prek spleta v obliki modularnega tečaja MOOC, zaključilo pa se bo s spletnim izpitom in pridobitvijo mikrodokazila.

Prva usposabljanja za strokovnjake v Sloveniji so predvidena v prvi polovici leta 2027, kasneje pa bo program prosto dostopen tudi širšemu krogu deležnikov, ki sodelujejo pri prenovi stavb po načelu »vse na enem mestu«.

Več v članku (Gradbenik 9/2026).

Konec leta 2025 so izšle posodobljene Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine in nova Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine, rezultat raziskovalnega dela projekta CRP 2023 V5-2358 z akronimom DEDIS.

V reviji Gradbenik št. 7-8 je podrobneje opisano oblikovanja posodobljenih smernic, ki neposredno obravnavajo učinkovito rabo (URE) in obnovljive vire energije (OVE) v povezavi s celovito prenovo stavb kulturne dediščine ter novih priporočil, ki so v pomoč pri iskanju ravnovesja med rabo OVE in ohranjanjem kulturnozgodovinskih vrednot.

Oba priročnika vključujeta vidike trajnostne prenove ob upoštevanju odpornosti na podnebne spremembe, saj je prenova stavb kulturne dediščine veliko več kot le zmanjševanje porabe energije.

Seznanite se s ključnimi novostmi in priporočili za celosten pristop pri prenovi stavb kulturne dediščine, ki bodo usmerjale prenovitvene prakse v prihodnjih letih.

Več v članku (Gradbenik 7-8/2026).

Inovativne CRM rešitve za potresno utrjevanje obstoječih zidanih stavb – izkušnje projekta PRO-SIS GI ZRMK je sodeloval v čezmejnem projektu PRO SIS, ki je nadaljevanje projekta CONSTRAIN. Predstavljene so ključne inovativne rešitve in metodologija za utrjevanje potresno ranljivih zidanih stavb s poudarkom na stavbah kulturne dediščine. Preberite, kako lahko sodobni pristopi bistveno izboljšajo varnost stavb ter hkrati ohranijo njihovo identiteto in pojavnost v prostoru.

Več v članku (Gradbenik 6/2026).

Članek »Popotresne obnove – znanje in izkušnje za prihodnost« obravnava pomen potresne varnosti v Sloveniji ter izkušnje, pridobljene pri popotresnih obnovah Posočja po potresih v letih 1976, 1998 in 2004. Poudarja, da uspešna obnova ne temelji le na finančnih sredstvih, temveč predvsem na dobri organizaciji, strokovnem vodenju, usposobljenih izvajalcih in jasnem zakonodajnem okviru. Posebej izpostavlja vlogo GI ZRMK pri tehničnem vodenju obnov, razvoju utrditvenih ukrepov ter prenosu znanja na projektante, nadzornike in izvajalce. Članek opozarja tudi na pomen preventivnega pristopa, ki ga predstavlja resolucija »Prehitimo potres«, ter na nujnost sistematičnega ocenjevanja potresne odpornosti stavb. V zaključku izpostavlja, da je treba prihodnje prenove načrtovati celovito – z vidika potresne varnosti, energetske učinkovitosti, trajnosti, uporabnosti in dolgoročne odpornosti stavb

Več v članku (Gradbenik 5/2026).

V reviji Gradbenik je bil objavljen prispevek »Razogljičenje stavbnega fonda – vrzeli in priložnosti«, ki povzema niz strokovnih dogodkov GI ZRMK ob sejmih DOM v Ljubljani in MEGRA v Gornji Radgoni. Dogodki so bili namenjeni razpravi o zelenem prehodu, celovitih prenovah stavb, prilagajanju evropskega okvira Level(s) slovenskemu prostoru ter uporabi slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje v praksi. Posebna pozornost je bila namenjena tudi prenovi stavb kulturne dediščine, vzpostavljanju točk »Vse na enem mestu« za podporo prenovam ter pomenu usposobljenih strokovnjakov pri doseganju kakovostnih in dolgoročno učinkovitih rešitev. Prispevek izpostavlja tudi 30-letnico Znaka kakovosti v graditeljstvu, ki ostaja pomemben instrument preverjene kakovosti, trajnostnosti in podpore razogljičenju grajenega okolja.

Več v članku (Gradbenik 4/2026).

V okviru aktivnosti C4.1 – Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je bil pripravljen članek avtorjev Neve Jejčič, Mihe Tomšiča in Marjane Šijanec-Zavrl z naslovom Implementation of an innovative model of the comprehensive energy renovation project of a cultural heritage building in Ljubljana, Slovenia.

Dostopen na https://doi.org/10.4995/HERITAGE2025.2025.19478 .

Članek obravnava razvoj in uporabo modela za celovito energetsko prenovo stavb kulturne dediščine na primeru stavbe v Ljubljani. Objavljen je bil v zborniku mednarodne konference HERITAGE 2025 v Valencii, na kateri ga je predstavila Neva Jejčič.

Več o članku in predstavljenem modelu prenove preberite v novici na spletni strani GI ZRMK.

V okviru CRP projekta DEDIS se posodabljajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine v Sloveniji, katerih cilj je uskladiti zahteve varstva kulturne dediščine z izboljšanjem energetske učinkovitosti.

Znanstveni prispevek o slovenskih usmeritvah pri prenovi teh stavb je bil uvrščen v ožji izbor predstavitev na mednarodni konferenci HERITAGE 2025 v Valencii. Objavljen je v tretjem zvezku recenziranega konferenčnega zbornika Historic Settlements: Conservation, Regeneration and Management, na straneh 1105–1112.

Dostopen na https://doi.org/10.4995/HERITAGE2025.2025.19480.

Več o članku in predstavljenem modelu prenove preberite v novici na spletni strani GI ZRMK.

Prehod na obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne, je eden ključnih ukrepov blaženja podnebnih sprememb in je podprt z EU zahtevami ter finančnimi mehanizmi.
Ker Slovenija leži na potresnem območju in je veliko stavb starejših ali slabo vzdrževanih, je pred vgradnjo FN naprav nujna sistematična statična presoja mehanske odpornosti in stabilnosti strehe.
Pri stavbah kulturne dediščine veljajo posebni varstveni režimi (ZVKDS-1). na voljo so Smernice ZVKDS ter v okviru projekta DEDIS nastaja metodologija za skrbno umeščanje FN naprav.
Uredba o manjših napravah in GZ-1 omogočata vgradnjo številnih FN sistemov kot vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja, a obvezne ostajajo presoje skladnosti s prostorskimi akti, požarne varnosti, hrupa, strelovoda ter električnih inštalacij.
Pooblaščeni statik mora preveriti dejansko stanje konstrukcije (lesena ostrešja, betonske/montažne strehe), obremenitve snega in vetra, sidranje ter morebitne utrditve, zlasti na izpostavljenih lokacijah.
Pred montažo je treba zagotoviti tehnično brezhibno streho (kritina, letve, hidro- in toplotna izolacija) ter izvesti pravilno dimenzionirano in potrjeno podkonstrukcijo in pritrditev skladno z Eurokodi in SIST-TP CEN/TR 16999:2019.

Projekt Renov-AID, financiran iz programa LIFE EU, razvija model svetovalnih kontaktnih točk »Vse na enem mestu (VEM)«, ki bodo lastnikom stanovanjskih stavb nudile tehnično, pravno, finančno in organizacijsko podporo pri celovitih energetskih prenovah.
Model se pilotno vzpostavlja v Ljubljani, Kranju in Velenju, ki so vključene v evropsko misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.
V projektu sodelujejo partnerji, kot so IRI UL, GI ZRMK, Eko sklad, Slovenski gradbeni grozd in tri mestne občine.
Prvi rezultati so pokazali velik potencial za prenove, a tudi ovire, kot so starost stavb, razdrobljeno lastništvo, nizka informiranost in omejeni finančni viri.
Analiza stanovanjskega fonda v treh občinah je razkrila pomembne razlike v energetski revščini – ta je najvišja v Velenju (9,5 % gospodinjstev).
Segmentacija lastnikov in stavb omogoča bolj ciljno usmerjene ukrepe in prilagojeno podporo – od osebnega svetovanja do finančnih spodbud.
Rezultati bodo služili kot podlaga za razvoj integriranih paketov prenove, ki bodo lastnikom olajšali odločitev in izvedbo energetske prenove stavb.