Članki Archives - Trajnostna gradnja

POPOTRESNE OBNOVE - ZNANJE IN IZKUŠNJE ZA PRIHODNOST (Gradbenik 5/2026)

Članek »Popotresne obnove – znanje in izkušnje za prihodnost« obravnava pomen potresne varnosti v Sloveniji ter izkušnje, pridobljene pri popotresnih obnovah Posočja po potresih v letih 1976, 1998 in 2004. Poudarja, da uspešna obnova ne temelji le na finančnih sredstvih, temveč predvsem na dobri organizaciji, strokovnem vodenju, usposobljenih izvajalcih in jasnem zakonodajnem okviru. Posebej izpostavlja vlogo GI ZRMK pri tehničnem vodenju obnov, razvoju utrditvenih ukrepov ter prenosu znanja na projektante, nadzornike in izvajalce. Članek opozarja tudi na pomen preventivnega pristopa, ki ga predstavlja resolucija »Prehitimo potres«, ter na nujnost sistematičnega ocenjevanja potresne odpornosti stavb. V zaključku izpostavlja, da je treba prihodnje prenove načrtovati celovito – z vidika potresne varnosti, energetske učinkovitosti, trajnosti, uporabnosti in dolgoročne odpornosti stavb

Več v članku (Gradbenik 5/2026).

by Tadej Pihler

RAZOGLJIČENJE STAVBNEGA FONDA - VRZELI IN PRILOŽNOSTI (Gradbenik 4/2026)

V reviji Gradbenik je bil objavljen prispevek »Razogljičenje stavbnega fonda – vrzeli in priložnosti«, ki povzema niz strokovnih dogodkov GI ZRMK ob sejmih DOM v Ljubljani in MEGRA v Gornji Radgoni. Dogodki so bili namenjeni razpravi o zelenem prehodu, celovitih prenovah stavb, prilagajanju evropskega okvira Level(s) slovenskemu prostoru ter uporabi slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje v praksi. Posebna pozornost je bila namenjena tudi prenovi stavb kulturne dediščine, vzpostavljanju točk »Vse na enem mestu« za podporo prenovam ter pomenu usposobljenih strokovnjakov pri doseganju kakovostnih in dolgoročno učinkovitih rešitev. Prispevek izpostavlja tudi 30-letnico Znaka kakovosti v graditeljstvu, ki ostaja pomemben instrument preverjene kakovosti, trajnostnosti in podpore razogljičenju grajenega okolja.

Več v članku (Gradbenik 4/2026).

by Tadej Pihler

Obnova stare hiše - spletni časnik Večer (3/2026)

Obnova stare hiše: Brez projekta ne gre

Kako se lotiti prenove stare hiše, da bo varna, udobna, energetsko učinkovita, grajena po predpisih in izvedena po pravilih stroke?

V spletni izdaji časnika Večer (9. marca 2026) novinarka Sanja Verovnik predstavlja intervju z dr. Mihom Tomšičem, arhitektko Nevo Jejčič in izr. prof. dr. Marjano Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK, kjer strokovnjaki razmišljajo o tem, kako ravnati ob nakupu stare hiše in kako jo smiselno obnoviti in v njej zasnovati prostore po meri stanovalcev.

Članek je dostopen na POVEZAVI.

V članku posebej izpostavljamo:

Pika na i dobra usposobljenost

Zaradi vsega naštetega je pri prenovi ključnega pomena dobra usposobljenost strokovnjakov, poudarja Marjana Šijanec Zavrl.

"Prenova starejšega stavbnega fonda je danes v ospredju. Do leta 2030 si je država zadala cilj, da se stopnja prenove poveča za dva- do trikrat, pri čemer naj bi bili vsaj dve tretjini stavb prenovljeni celovito. S tem bomo bistveno izboljšali splošno stanje stavb, njihovo energijsko učinkovitost ter povečali rabo obnovljivih virov energije. Ob tem pa se moramo posvetiti tudi drugim lastnostim, ki so pomembne za varno uporabo stavb, kakovostno bivanje ter dvig ravni kakovosti grajenega okolja.

Tudi pri nas se kaže ozko grlo na področju ustrezno usposobljenih strokovnjakov, ki lahko lastnikom svetujejo, zanje načrtujejo tehnične rešitve, vodijo in izvajajo dela, rešujejo pravne izzive, pomagajo v upravnih postopkih, svetujejo pri zapiranju finančne konstrukcije ter pomagajo pri urejanju razmerij s solastniki in sosedi," je jasna.

Zato na GI ZRMK v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE že vrsto let izvajajo usposabljanja za strokovnjake na področju celovite energetske prenove. Lastniki stavb lahko tehnične nasvete pridobijo na GI ZRMK, glede energetske prenove in podpore pri financiranju pa pri energetskih svetovalcih mreže ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko sklada. V pripravi je tudi nadgradnja obstoječega sistema energetskega svetovanja z bolj celovito ponudbo storitev v točkah VEM ("vse na enem mestu"). Pilotna mesta Ljubljana, Kranj in Velenje že vzpostavljajo točke VEM v okviru projekta LIFE Renov-AID, medtem ko usposabljanje strokovnega osebja v teh točkah poteka v okviru mednarodnega sodelovanja projekta LIFE BUSHROSSs.

by Neva Jejčič

FOTONAPETOSTNE NAPRAVE-STATIČNA PRESOJA MEHANSKE ODPORNOSTI IN STABILNOSTI (Gradbenik 9/2025)

Prehod na obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne, je eden ključnih ukrepov blaženja podnebnih sprememb in je podprt z EU zahtevami ter finančnimi mehanizmi.
Ker Slovenija leži na potresnem območju in je veliko stavb starejših ali slabo vzdrževanih, je pred vgradnjo FN naprav nujna sistematična statična presoja mehanske odpornosti in stabilnosti strehe.
Pri stavbah kulturne dediščine veljajo posebni varstveni režimi (ZVKDS-1). na voljo so Smernice ZVKDS ter v okviru projekta DEDIS nastaja metodologija za skrbno umeščanje FN naprav.
Uredba o manjših napravah in GZ-1 omogočata vgradnjo številnih FN sistemov kot vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja, a obvezne ostajajo presoje skladnosti s prostorskimi akti, požarne varnosti, hrupa, strelovoda ter električnih inštalacij.
Pooblaščeni statik mora preveriti dejansko stanje konstrukcije (lesena ostrešja, betonske/montažne strehe), obremenitve snega in vetra, sidranje ter morebitne utrditve, zlasti na izpostavljenih lokacijah.
Pred montažo je treba zagotoviti tehnično brezhibno streho (kritina, letve, hidro- in toplotna izolacija) ter izvesti pravilno dimenzionirano in potrjeno podkonstrukcijo in pritrditev skladno z Eurokodi in SIST-TP CEN/TR 16999:2019.

Več v članku (Gradbenik 4 - 2025).

by Neva Jejčič

CELOVITA PRENOVA STAVB, VZPOSTAVITEV KONTAKTNIH TOČK "VSE NA ENEM MESTU" (Gradbenik 9/2025)

Projekt Renov-AID, financiran iz programa LIFE EU, razvija model svetovalnih kontaktnih točk »Vse na enem mestu (VEM)«, ki bodo lastnikom stanovanjskih stavb nudile tehnično, pravno, finančno in organizacijsko podporo pri celovitih energetskih prenovah.
Model se pilotno vzpostavlja v Ljubljani, Kranju in Velenju, ki so vključene v evropsko misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.
V projektu sodelujejo partnerji, kot so IRI UL, GI ZRMK, Eko sklad, Slovenski gradbeni grozd in tri mestne občine.
Prvi rezultati so pokazali velik potencial za prenove, a tudi ovire, kot so starost stavb, razdrobljeno lastništvo, nizka informiranost in omejeni finančni viri.
Analiza stanovanjskega fonda v treh občinah je razkrila pomembne razlike v energetski revščini – ta je najvišja v Velenju (9,5 % gospodinjstev).
Segmentacija lastnikov in stavb omogoča bolj ciljno usmerjene ukrepe in prilagojeno podporo – od osebnega svetovanja do finančnih spodbud.
Rezultati bodo služili kot podlaga za razvoj integriranih paketov prenove, ki bodo lastnikom olajšali odločitev in izvedbo energetske prenove stavb.

Več v članku (Gradbenik 4 - 2025).

by Neva Jejčič

ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA RAZOGLJIČENJE STAVB (Gradbenik 4/2025)

Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), ki ga razvija Gradbeni inštitut ZRMK ob podpori ministrstev in GZS, je slovenski nacionalni okoljski certifikat za področje graditeljstva, uveden že leta 1996. Njegov namen je spodbujatiz razogljičenje stavb, krožno gospodarstvo in višjo kakovost gradnje ter prenove. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE poteka nadgradnja sheme z novimi kategorijami ZKG, ki vključujejo merila za zelene tehnologije, stavbno pohištvo, fotonapetostne naprave in prenove stavb kulturne dediščine. Letos so bili prvi znaki podeljeni na sejmu DOM in MEGRA, kjer so priznanja prejeli med drugim podjetja GIC Gradnje, AJM, MIK Celje in A LEDRA. Njihovi dosežki izpostavljajo trajnostno naravnanost, digitalizacijo procesov, uporabo recikliranih materialov in skrb za kakovost notranjega okolja. Znak ZKG tako postaja pomemben instrument spodbujanja trajnostne gradnje v Sloveniji.

Več v članku (Gradbenik 4 - 2025).

by Neva Jejčič

ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU V KONTEKSTU TRAJNOSTNE GRADNJE (Gradbenik 3/2025)

Gradnja trajnostnih in krožno zasnovanih stavb postaja nuja, a v praksi še vedno primanjkuje izkušenj, meril kakovosti in ustrezno usposobljenega kadra.
V Sloveniji že skoraj 30 let pomembno vlogo pri zagotavljanju višje kakovosti gradnje igra okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), ki je bil doslej podeljen že več kot 190-krat. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE se razvijajo nove kategorije ZKG »Trajnostne stavbe«, ki podpirajo celovite prenove stavb ter nagrajujejo razvojne dosežke zelenih tehnologij in ohranjanje kulturne dediščine. Letos sta znak ZKG prejela podjetje iQwood za patentirano leseno konstrukcijo brez lepil in kovinskih spojnikov ter Mizarstvo Domen Ovsenik za obnovo stavbnega pohištva na stavbah kulturne dediščine. Znak ZKG tako potrjuje višjo in preverjeno kakovost, ki dolgoročno prinaša koristi za uporabnike, gospodarstvo in okolje.

Več v članku (Gradbenik 3 - 2025).

by Neva Jejčič

KAZALNIKI TRAJNOSTNE GRADNJE IN SVETOVALNE TOČKE "VSE NA ENEM MESTU" (Gradbenik 3/2025)

Na sejmu DOM 2025 sta GI ZRMK in projektni partnerji izvedla dva strokovna dogodka, ki sta osvetlila izzive in priložnosti prihodnje gradnje ter prenov.
Na prvi okrogli mizi so strokovnjaki predstavili slovenske kazalnike trajnostne gradnje (SLO kTG) po okviru Level(s) ter njihov vpliv na industrijo gradbenih proizvodov, od ogljičnega odtisa in krožnosti materialov do kakovosti notranjega zraka.
Druga okrogla miza je obravnavala vzpostavljanje svetovalnih kontaktnih točk »vse na enem mestu«, ki bodo lastnikom stavb olajšale prenovo z združevanjem tehničnih, pravnih, finančnih in organizacijskih strokovnjakov.
Kot ključne izzive so izpostavili negotovost lastnikov, financiranje in administrativne postopke, priložnost pa vidijo v boljšem informiranju, standardih kakovosti in celoviti podpori pri prenovi.

Več v članku (Gradbenik 3 - 2025).

by Neva Jejčič

USPOSABLJANJE STROKOVNE JAVNOSTI, MANJŠE REKONSTRUKCIJE IN NJIHOVA VLOGA PRI CELOVITI ENERGETSKI PRENOVI STAVB (Gradbenik 12/2024)

Novembra je GI ZRMK v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedel tridnevno usposabljanje U4 o manjših rekonstrukcijah in njihovi vlogi pri celoviti energetski prenovi stavb.
Program je združil zakonodajni okvir, primere dobrih praks, terenski ogled stavbe iz leta 1934 ter dve delavnici z LCA presojo po SLO kTG, Level(s).
Poseben poudarek je bil na kulturni dediščini, potresni odpornosti in optimizaciji ogljičnega odtisa z BIM orodji in specializiranim programom One Click LCA.

Več v članku (Gradbenik 12 – 2024).

by Neva Jejčič