Spremljevalni dogodek: Energetska in potresna prenova stavb (MOS 2026)

POVABILO NA SPREMLJEVALNI DOGODEK

Dogodek bo potekal v sredo, 16. septembra 2026, med 9:30 in 12.30

v Open forumu v dvorani C1 ob sejmu MOS na Dečkovi cesti 1 v Celju.

Vabilo s programom je dostopno na POVEZAVI.

Prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in krepitev potresne odpornosti grajenega okolja so med ključnimi izzivi današnjega časa. Pri prenovi stavb kulturne dediščine je pomembno uskladiti cilje razogljičenja, izboljšanja potresne varnosti in ohranjanja dediščinskih vrednot in identitete prostora. Kako te cilje učinkovito povezati in uravnotežiti v praksi?
Na dogodku bodo predstavljene najnovejše evropske in nacionalne usmeritve, zakonodajne novosti ter celoviti pristopi za izboljšanje energetske učinkovitosti in potresne odpornosti stavb kulturne dediščine ob upoštevanju varstvenega režima. Osvetljeni bodo pravni, finančni, družbeni in tehnični vidiki prenove, poudarjena bo tudi vloga strokovnjakov in investitorjev pri iskanju celovitih rešitev za uspešno izvedbo prenov s predstavitvijo primerov dobre prakse.
Izpostavljen bo pomen krepitve kompetenc strokovnjakov za delo v kontaktnih točkah »Vse na enem mestu« (VEM), ki predvideva EU direktiva EPBD. Točke VEM bodo imele pomembno vlogo pri svetovanju, usmerjanju in podpori lastnikom v celotnem procesu prenove – od prve ideje do izvedbe.
Udeleženci bodo pridobili nova znanja, vpogled v aktualne izzive, rešitve in priložnosti za učinkovitejšo prenovo stavb kulturne dediščine ter praktične usmeritve za njihovo načrtovanje, vodenje in izvajanje. Poudarek bo na celovitih pristopih, ki združujejo energetsko učinkovitost, potresno odpornost in ohranjanje varovanih prvin dediščine ter na prenosu učinkovitih načinov za vključevanje dobrih praks v vsakodnevno izvajanje prenov.

Program spremljevalnega dogodka:

Ura Naslov predavanja Predavatelj-ica
9: 30 Pozdravni nagovor Neva Jejčič, GI ZRMK
9:35 Povezovanje energetske in potresne prenove Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK
9:50 Energetske prenova: izkaz o prenovi, točke VEM in viri financiranja Mag. Erik Potočar, MzIE
10:05 Krepitev potresne varnosti Marta Grabljevec, MOP
10:20 Posebnosti prenove stavb kulturne dediščine Dr. Tomaž Golob, ZVKDS
10:35 Usposabljanje in vloga točke VEM pri prenovi stavb Prof. dr. Henrik Gjerkeš, GI ZRMK
10:50 Sistemske rešitve utrditvenih ukrepov s prikazom primera iz prakse Mag. Anton Štampfl, GI ZRMK
11:05 Sodobne rešitve sistemov za utrjevanje stavb Gregor Pečjak, Mapei
11:20 Pogled investitorja na prenovo stavb Franci Starbek, MONM
11:35 Primeri dobre prakse pri prenovah stavb kulturne dediščine:

Narodni dom v Novem mestu                                                                Petra Ostanek, Balkon arhitektura in tbd, Konstat biro

Negovalna bolnišnica Julija                                                             Katarina Drenik in Beno Červenka, Splošna bolnišnica NM

Fichtenauova hiša                                                                                                                          Maruša Zorec in Tadej Bolta, Arrea

12:20 Razprava z zaključki
Moderatorka: Neva Jejčič, GI ZRMK

Organizator si pridružuje pravico do manjših sprememb programa.

Udeležba na dogodku je brezplačna, ker poteka v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor, akcija C2.2 – usposabljanje in ob sodelovanju projekta LIFE BUSHROSSs.

Kljub temu prosimo, da se zaradi organizacije in izvedbe dogodka predhodno prijavite preko spletne prijave TUKAJ najkasneje do ponedeljka, 14. septembra 2026, do 17. ure.

Vljudno vabljeni predvsem predstavniki služb v okviru ministrstev in njihovih organov, občin, inšpektoratov, zdravstvenih ustanov, spomeniške službe, stanovanjskih skladov in njihovi upravniki ter arhitekti, inženirji, energetski svetovalci, investitorji in drugi zainteresirani, predvsem pa  udeleženci usposabljanj LIFE IP CARE4CLIMATE.

Člani ZAPS za udeležbo prejmejo 2 kreditni točki sklop C (Tehnologija, materiali in tehnika). Vlogo smo posredovali tudi na IZS, o številu dodeljenih kreditnih točk vas še obvestimo.


PRENOVA STAVB KULTURNE DEDIŠČINE (Gradbenik 7-8/2026)

Konec leta 2025 so izšle posodobljene Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine in nova Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine, rezultat raziskovalnega dela projekta CRP 2023 V5-2358 z akronimom DEDIS.

V reviji Gradbenik št. 7-8 je podrobneje opisano oblikovanja posodobljenih smernic, ki neposredno obravnavajo učinkovito rabo (URE) in obnovljive vire energije (OVE) v povezavi s celovito prenovo stavb kulturne dediščine ter novih priporočil, ki so v pomoč pri iskanju ravnovesja med rabo OVE in ohranjanjem kulturnozgodovinskih vrednot.

Oba priročnika vključujeta vidike trajnostne prenove ob upoštevanju odpornosti na podnebne spremembe, saj je prenova stavb kulturne dediščine veliko več kot le zmanjševanje porabe energije.

Seznanite se s ključnimi novostmi in priporočili za celosten pristop pri prenovi stavb kulturne dediščine, ki bodo usmerjale prenovitvene prakse v prihodnjih letih.

Več v članku (Gradbenik 7-8/2026).


INOVATIVNE CRM REŠITVE ZA POTRESNO UTRJEVANJE OBSTOJEČIH ZIDANIH STAVB - IZKUŠNJE PROJEKTA PRO-SIS (Gradbenik 6/2026)

Inovativne CRM rešitve za potresno utrjevanje obstoječih zidanih stavb – izkušnje projekta PRO-SIS GI ZRMK je sodeloval v čezmejnem projektu PRO SIS, ki je nadaljevanje projekta CONSTRAIN. Predstavljene so ključne inovativne rešitve in metodologija za utrjevanje potresno ranljivih zidanih stavb s poudarkom na stavbah kulturne dediščine. Preberite, kako lahko sodobni pristopi bistveno izboljšajo varnost stavb ter hkrati ohranijo njihovo identiteto in pojavnost v prostoru.

Več v članku (Gradbenik 6/2026).


POPOTRESNE OBNOVE - ZNANJE IN IZKUŠNJE ZA PRIHODNOST (Gradbenik 5/2026)

Članek »Popotresne obnove – znanje in izkušnje za prihodnost« obravnava pomen potresne varnosti v Sloveniji ter izkušnje, pridobljene pri popotresnih obnovah Posočja po potresih v letih 1976, 1998 in 2004. Poudarja, da uspešna obnova ne temelji le na finančnih sredstvih, temveč predvsem na dobri organizaciji, strokovnem vodenju, usposobljenih izvajalcih in jasnem zakonodajnem okviru. Posebej izpostavlja vlogo GI ZRMK pri tehničnem vodenju obnov, razvoju utrditvenih ukrepov ter prenosu znanja na projektante, nadzornike in izvajalce. Članek opozarja tudi na pomen preventivnega pristopa, ki ga predstavlja resolucija »Prehitimo potres«, ter na nujnost sistematičnega ocenjevanja potresne odpornosti stavb. V zaključku izpostavlja, da je treba prihodnje prenove načrtovati celovito – z vidika potresne varnosti, energetske učinkovitosti, trajnosti, uporabnosti in dolgoročne odpornosti stavb

Več v članku (Gradbenik 5/2026).


Strokovni posvet ob 50. letnici prvega potresa v Posočju

Strokovni posvet ob 50. letnici prvega potresa v Posočju

 

Furlanski potres je 6. maja 1976 ob 21. uri močno prizadel tudi Posočje. Strokovni posvet z naslovom »50 let po prvem potresu v Posočju – prehitimo naslednjega« je pripravilo Slovensko društvo za potresno inženirstvo (SDPI) v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP), Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) in Gradbenim inštitutom ZRMK (GI ZRMK).

 

Posočje so v zadnjih 50. letih prizadeli kar trije rušilni potres, ki so povzročili veliko materialno in družbeno škodo. S popotresnimi obnovami smo pridobili bogat nabor znanj in izkušenj na organizacijskem in tehničnem področju, ki predstavljajo temelje za uresničevanje Resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES, ki jo je Državni zbor RS sprejel konec leta 2023. Strokovno srečanje je pokazalo tudi napredek pri nastajajočem Akcijskemu programu »Prehitimo potres«.

Dogodek je potekal v sredo, 6. maja 2026, v Ljubljani, udeležilo se ga je nad 130 udeležencev.
Ogled posnetka je možen na spodnji povezavi.

 

 

Vsebinska priprava posveta: Slovensko društvo za potresno inženirstvo in Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Organizatorji: Slovensko društvo za potresno inženirstvo v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK.


Intervju z dr. Mihom Tomšičem: Kako povečati bivalno ugodje in vrednost starejših stavb?

 Intervju z dr. Mihom Tomšičem: Kako povečati bivalno ugodje in vrednost starejših stavb

 

Dr. Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK je dne 13. 4. 2026 sodeloval v intervjuju oziroma podkastu iz serije Prenovimo pogled na bivanje podjetja Baumit, ki je bil objavljen tudi v spletnem članku na portalu Delo in dom. V pogovoru je izpostavil velik potencial starejšega slovenskega stanovanjskega fonda ter poudaril, da je za uspešno prenovo ključen premišljen, strokovno voden in celovit pristop.

V pogovoru so bile predstavljene tudi točke VEM, ki jih obravnavata projekta Renov-AID in BUSHROSSs. Ob tem je bilo poudarjeno, da se prenove ne smemo lotiti impulzivno ali zgolj po zgledu drugih, temveč je treba najprej jasno opredeliti potrebe stavbe in uporabnikov. Le tako lahko prenova prispeva k boljšemu bivalnemu ugodju, nižjim stroškom, večji energijski učinkovitosti in dolgoročno bolj trajnostni rabi obstoječih stavb.

Prispevek je bil poleg portala Delo in dom objavljen tudi na portalih Siol.net in Dominvrt.si, pogovor pa si lahko ogledate tudi na povezavi do podkasta.


RAZOGLJIČENJE STAVBNEGA FONDA - VRZELI IN PRILOŽNOSTI (Gradbenik 4/2026)

V reviji Gradbenik je bil objavljen prispevek »Razogljičenje stavbnega fonda – vrzeli in priložnosti«, ki povzema niz strokovnih dogodkov GI ZRMK ob sejmih DOM v Ljubljani in MEGRA v Gornji Radgoni. Dogodki so bili namenjeni razpravi o zelenem prehodu, celovitih prenovah stavb, prilagajanju evropskega okvira Level(s) slovenskemu prostoru ter uporabi slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje v praksi. Posebna pozornost je bila namenjena tudi prenovi stavb kulturne dediščine, vzpostavljanju točk »Vse na enem mestu« za podporo prenovam ter pomenu usposobljenih strokovnjakov pri doseganju kakovostnih in dolgoročno učinkovitih rešitev. Prispevek izpostavlja tudi 30-letnico Znaka kakovosti v graditeljstvu, ki ostaja pomemben instrument preverjene kakovosti, trajnostnosti in podpore razogljičenju grajenega okolja.

Več v članku (Gradbenik 4/2026).


Dr. Marjana Šijanec Zavrl za Delo o pomenu kakovostnega notranjega okolja pri energetskih prenovah

V Delu je bil objavljen prispevek o pomenu energetske sanacije stavb, mehanskega prezračevanja z rekuperacijo ter kakovosti notranjega okolja za vrednost in uporabnost nepremičnin. Sogovornica v prispevku, dr. Marjana Šijanec Zavrl z GI ZRMK, poudarja, da visoko energetsko učinkovite stavbe poleg kakovostnega toplotnega ovoja potrebujejo tudi ustrezno zasnovano prezračevanje, saj je zagotavljanje svežega zraka ključno za zdravo, udobno in energijsko učinkovito bivanje.

Ob tem opozarja na pomen kakovostnega načrtovanja sistema z rekuperacijo, nadzora med izvedbo, prevzema delujočega sistema, kasnejše optimizacije delovanja ter rednega vzdrževanja in servisiranja. Pomembno je tudi spremljanje učinkov, da investicija dejansko prinese pričakovane rezultate.

Na GI ZRMK so v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE lani izvedli strokovna usposabljanja o kakovosti notranjega okolja pri prenovi stavb, kjer so posebej izpostavili kakovost notranjega zraka in načrtovanje mehanskega prezračevanja pri prenovi stavb.

Celoten prispevek je objavljen na povezavi.


LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.