Spremljevalni dogodek

Spremljevalni dogodek: Celovita prenova stavb (MEGRA 2026)

SPREMLJEVALNI DOGODEK

Dogodek bo potekal v sredo, 25. marca 2026, med 9:00 in 12.15

v dvorani 2 v okviru sejma MEGRA na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.

Vabilo s programom je dostopno na POVEZAVI.

Redno vzdrževanje nepremičnine in dobra usposobljenost strokovnjakov sta ključnega pomena za ohranjanje dobrega materialnega stanja stavbnega tkiva ter delovanja tehničnih stavbnih sistemov, naprav in napeljav, kar ima zelo velik vpliv na vrednost nepremičnine, predvsem pa na varnost, zdravje in počutje uporabnikov ter tudi na širše okolje.

Prenova stavb, to še posebej velja za stavbe kulturne dediščine, je edinstvena priložnost za tehnične in druge izboljšave, kot so povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljive energije, izboljšanje mehanske odpornosti in stabilnosti (tudi potres) ter požarne in električne varnosti, z namenom razogljičenja, krožnosti in odpornosti stavb, podprtih z digitalizacijo.

Na ravni EU in naše države so sprejete usmeritve in politike ter sveženj zakonodajnih novosti v povezavi s podnebno-energetskimi, gradbeno-prostorskimi, kulturnovarstvenimi in finančnimi vidiki. Vzpostavljeni so tudi mehanizmi za spodbujanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti s prenosom dobre prakse, učinkovitejše pristope usposabljanja strokovnjakov ter informiranju in ozaveščanju širše javnosti.

Kakšne so zakonske novosti in finančni mehanizmi (kohezijska sredstva, mehanizmi Eko sklada in Borzena) ter kakšen vpliv imajo na pospešitev prenov, njihovo kakovost in finančno vzdržnost.  Direktiva o energetski učinkovitosti (EPBD) prinaša postopno vzpostavitev točke »Vse na Enem Mestu« (VEM). Predstavljene bodo aktivnosti za povečanje odpornosti stavb, dopolnjene smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (KD), ukrepi na tehničnih stavbnih sistemih (ogrevanje, hlajenje, klimatizacija in prezračevanje) in povečanju rabe obnovljive energije s prikazom solarnega katastra.

V razpravi bo govora o mehanizmih, razvojnih možnostih in poslovnih priložnosti za gospodarstvo in investitorje ter vplivi na širšo družbo in okolje, ki jih prinaša celovita prenova.

Udeležba na dogodku je brezplačna, ker poteka v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, akcija C2.2 – usposabljanje in sodelovanju projekta LIFE BUSHROSSs.

Vljudno vabljeni predstavniki gospodarstva, ministrstev, občin, stanovskih zbornic, skladov, bank, zavarovalnic, javni in zasebni investitorji, načrtovalci, energetski svetovalci, proizvajalci in dobavitelji blaga in storitev, upravniki in upravljalci stavb ter udeleženci usposabljanj LIFE IP CARE4CLIMATE.

Poročilo o izvedenem dogodku:

Ob sejmu MEGRA v Gornji Radgoni je 25. marca 2026 potekal spremljevalni dogodek o pomenu celovitih prenov za pospešitev razogljičenja stavbnega fonda in prehoda v brezogljično družbo.

Na dogodku so sodelovali predstavniki MOPE, Ministrstva za naravne vire in prostor, Eko sklada, Borzena, Slovenskega društva za potresno inženirstvo ter projektov LIFE BUSHROSSs in CRP DEDIS. 

Uvodoma so bili orisani vzpostavitev točk VEM s shemo metod poučevanja sodelujočih strokovnjakov v teh točkah, ki poteka pod okriljem projekta LIFE BUSHROSSs, ter podnebno energetska zakonodaja in mehanizmi za krepitev odpornosti stavbnega fonda v primeru naravnih in drugih nesreč. Predstavljeni so bili možni viri financiranja, ukrepi s priporočili za celovito prenovo stavb kulturne dediščine in sodobni pristopi pri načrtovanju ukrepov na tehničnih stavbnih sistemih in sistemih za rabo obnovljivih virov energije.

V razpravi so si bili udeleženci enotni, da je celovita prenova stavbnega fonda ključna za doseganje ciljev zelenega prehoda, izboljšanja splošnega stanja stavb vključno z bivalnimi in delovnimi pogoji, predvsem pa za dvig kakovosti grajenega okolja ob skrbi za okolje in zdravje ljudi ob upoštevanju globalnih geopolitičnih in podnebnih sprememb.

Posnetki predavanj:

by Neva Jejčič

Spremljevalni dogodek: Celostni pogled na prenovo stavb kulturne dediščine

Spremljevalni dogodek

Dogodek bo potekal v

četrtek, 12. marca 2026, med 10:00-13:15, v dvorani Forum

 na Gospodarskem razstavišču na Dunajski cesti 18 v Ljubljani in v e-obliki preko Zooma

Vabilo je s programom dostopno na POVEZAVI.

Podnebne spremembe, skrb za okolje in na krožnosti zasnovano gospodarstvo narekujejo na trajnostnih načelih zasnovane pristope pri prenovi stavb z namenom razogljičenja stavbnega fonda ter ohranjanja in varovanja naravnega in grajenega okolja z mislijo na zdravje in počutje ljudi ter varstvo njihovega imetja.

Prenova stavb kulturne dediščine je svojevrsten izziv in hkrati priložnost za izboljšanje njihovega splošnega stanja ter ponovno oživitev ob upoštevanju varstvenega režima. To lahko dosežemo le s celostnim pristopom od načrtovanja do izvedbe posegov in uporabe dediščine po prenovi.

Na dogodku bomo predstavili stanje tovrstnih prenov pri nas, kako se stavbe kulturne dediščine umeščajo v okvir evropskega zelenega dogovora ter kako krepiti tovrstne prenove in kakšne so usmeritve in pristopi konservatorske stroke. Seznanili se bomo z novostmi in trendi na tem področju ter se vprašali, ali bomo znali in zmogli ohranjati stavbno dediščino našim zanamcem.

Predstavili bomo rezultate ciljno raziskovalnega projekta CRP 2023 V5-2358 Metodologija umeščanja fotonapetostnih naprav na stavbe kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine ter posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (DEDIS): prenovljeno izdajo Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine ter zasnovo solarnega katastra kot geoinformacijske podpore odločevalcem.

V razpravi bomo osvetlili možne sinergije med politikami spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter načeli celostnega ohranjanja in oživljanja stavbne dediščine.

Na dogodek vljudno vabimo predstavnike pristojnih ministrstev in lokalnih skupnosti, konservatorje in druge strokovnjake ZVKDS, člane ICOMOS Slovenija, arhitekte, inženirje, energetske svetovalce, investitorje in druge zainteresirane.

Spremljevalni dogodek poteka v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje podnebje in energijo.

Poročilo o izvedenem dogodku:

Powerpoint predstavitev je dostopna na POVEZAVI.

Stavbe kulturne dediščine so pričevalke naše kulturne, tehnične, družbenopolitične in gospodarske zgodovine in zato varovane s posebnimi predpisi. Da bi ohranile svoj pomen in vrednote, jih moramo vzdrževati in po potrebi tudi prenoviti skladno s kulturnovarstvenimi pogoji. S premišljeno zastavljenimi posegi in celostnim pristopom od načrtovanja do izvedbe jih lahko tudi prilagodimo sodobnim potrebam bivanja in dela ter tako zagotovimo njihovo uporabnost in privlačnost za sedanje in prihodnje generacije.

Ob tem iščemo primerno ravnovesje in sinergije med politikami spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter načeli celostnega ohranjanja in oživljanja stavbne dediščine. Tudi tu raziskujemo in udejanjamo na trajnostnih načelih zasnovane pristope pri prenovi, pri čemer ob bok ciljem razogljičenja stavbnega fonda in krožnega gospodarstva postavljamo nove izzive kot sta npr. odpornost proti ekstremnim vremenskim dogodkom in prilagajanje na podnebne spremembe.

O vprašanjih, povezanih z naštetimi tematikami, so razpravljali in nanje iskali odgovore udeleženci spremljevalnega dogodka projekta LIFE IP CARE4CLIMATE z naslovom Celostni pogled na prenovo stavb kulturne dediščine, ki je potekal 12. marca 2026 v Ljubljani.

Na dogodku so bili predstavljeni tudi ključni rezultati projekta CRP 2023 V5-2358 DEDIS, in sicer Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine, solarni kataster stavb in posodobljene Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine.

Prispevki predstavnikov Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in posameznih območnih enot, ICOMOS Slovenija, Urbanizing inštituta Republike Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Gradbenega inštituta ZRMK in drugih sodelujočih so pokazali, da se stavbe kulturne dediščine smiselno umeščajo v okvir dejavnosti in zavez evropskega zelenega dogovora, pri čemer pa logične omejitve obsega in vrste ukrepov prenove narekujejo določila njihovih varstvenih režimov.

by Neva Jejčič