Spremljevalni dogodek
Dogodek bo potekal v
četrtek, 12. marca 2026, med 10:00-13:15, v dvorani Forum
na Gospodarskem razstavišču na Dunajski cesti 18 v Ljubljani in v e-obliki preko Zooma
Vabilo je s programom dostopno na POVEZAVI.
Podnebne spremembe, skrb za okolje in na krožnosti zasnovano gospodarstvo narekujejo na trajnostnih načelih zasnovane pristope pri prenovi stavb z namenom razogljičenja stavbnega fonda ter ohranjanja in varovanja naravnega in grajenega okolja z mislijo na zdravje in počutje ljudi ter varstvo njihovega imetja.
Prenova stavb kulturne dediščine je svojevrsten izziv in hkrati priložnost za izboljšanje njihovega splošnega stanja ter ponovno oživitev ob upoštevanju varstvenega režima. To lahko dosežemo le s celostnim pristopom od načrtovanja do izvedbe posegov in uporabe dediščine po prenovi.
Na dogodku bomo predstavili stanje tovrstnih prenov pri nas, kako se stavbe kulturne dediščine umeščajo v okvir evropskega zelenega dogovora ter kako krepiti tovrstne prenove in kakšne so usmeritve in pristopi konservatorske stroke. Seznanili se bomo z novostmi in trendi na tem področju ter se vprašali, ali bomo znali in zmogli ohranjati stavbno dediščino našim zanamcem.
Predstavili bomo rezultate ciljno raziskovalnega projekta CRP 2023 V5-2358 Metodologija umeščanja fotonapetostnih naprav na stavbe kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine ter posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (DEDIS): prenovljeno izdajo Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine ter zasnovo solarnega katastra kot geoinformacijske podpore odločevalcem.
V razpravi bomo osvetlili možne sinergije med politikami spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter načeli celostnega ohranjanja in oživljanja stavbne dediščine.
Na dogodek vljudno vabimo predstavnike pristojnih ministrstev in lokalnih skupnosti, konservatorje in druge strokovnjake ZVKDS, člane ICOMOS Slovenija, arhitekte, inženirje, energetske svetovalce, investitorje in druge zainteresirane.
Spremljevalni dogodek poteka v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje podnebje in energijo.
Poročilo o izvedenem dogodku:
Powerpoint predstavitev je dostopna na POVEZAVI.
Stavbe kulturne dediščine so pričevalke naše kulturne, tehnične, družbenopolitične in gospodarske zgodovine in zato varovane s posebnimi predpisi. Da bi ohranile svoj pomen in vrednote, jih moramo vzdrževati in po potrebi tudi prenoviti skladno s kulturnovarstvenimi pogoji. S premišljeno zastavljenimi posegi in celostnim pristopom od načrtovanja do izvedbe jih lahko tudi prilagodimo sodobnim potrebam bivanja in dela ter tako zagotovimo njihovo uporabnost in privlačnost za sedanje in prihodnje generacije.
Ob tem iščemo primerno ravnovesje in sinergije med politikami spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter načeli celostnega ohranjanja in oživljanja stavbne dediščine. Tudi tu raziskujemo in udejanjamo na trajnostnih načelih zasnovane pristope pri prenovi, pri čemer ob bok ciljem razogljičenja stavbnega fonda in krožnega gospodarstva postavljamo nove izzive kot sta npr. odpornost proti ekstremnim vremenskim dogodkom in prilagajanje na podnebne spremembe.
O vprašanjih, povezanih z naštetimi tematikami, so razpravljali in nanje iskali odgovore udeleženci spremljevalnega dogodka projekta LIFE IP CARE4CLIMATE z naslovom Celostni pogled na prenovo stavb kulturne dediščine, ki je potekal 12. marca 2026 v Ljubljani.
Na dogodku so bili predstavljeni tudi ključni rezultati projekta CRP 2023 V5-2358 DEDIS, in sicer Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine, solarni kataster stavb in posodobljene Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine.
Prispevki predstavnikov Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in posameznih območnih enot, ICOMOS Slovenija, Urbanizing inštituta Republike Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Gradbenega inštituta ZRMK in drugih sodelujočih so pokazali, da se stavbe kulturne dediščine smiselno umeščajo v okvir dejavnosti in zavez evropskega zelenega dogovora, pri čemer pa logične omejitve obsega in vrste ukrepov prenove narekujejo določila njihovih varstvenih režimov.
