Obnova stare hiše: Brez projekta ne gre
Kako se lotiti prenove stare hiše, da bo varna, udobna, energetsko učinkovita, grajena po predpisih in izvedena po pravilih stroke?
V spletni izdaji časnika Večer (9. marca 2026) novinarka Sanja Verovnik predstavlja intervju z dr. Mihom Tomšičem, arhitektko Nevo Jejčič in izr. prof. dr. Marjano Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK, kjer strokovnjaki razmišljajo o tem, kako ravnati ob nakupu stare hiše in kako jo smiselno obnoviti in v njej zasnovati prostore po meri stanovalcev.
Članek je dostopen na POVEZAVI.
V članku posebej izpostavljamo:
Pika na i dobra usposobljenost
Zaradi vsega naštetega je pri prenovi ključnega pomena dobra usposobljenost strokovnjakov, poudarja Marjana Šijanec Zavrl.
“Prenova starejšega stavbnega fonda je danes v ospredju. Do leta 2030 si je država zadala cilj, da se stopnja prenove poveča za dva- do trikrat, pri čemer naj bi bili vsaj dve tretjini stavb prenovljeni celovito. S tem bomo bistveno izboljšali splošno stanje stavb, njihovo energijsko učinkovitost ter povečali rabo obnovljivih virov energije. Ob tem pa se moramo posvetiti tudi drugim lastnostim, ki so pomembne za varno uporabo stavb, kakovostno bivanje ter dvig ravni kakovosti grajenega okolja.
Tudi pri nas se kaže ozko grlo na področju ustrezno usposobljenih strokovnjakov, ki lahko lastnikom svetujejo, zanje načrtujejo tehnične rešitve, vodijo in izvajajo dela, rešujejo pravne izzive, pomagajo v upravnih postopkih, svetujejo pri zapiranju finančne konstrukcije ter pomagajo pri urejanju razmerij s solastniki in sosedi,” je jasna.
Zato na GI ZRMK v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE že vrsto let izvajajo usposabljanja za strokovnjake na področju celovite energetske prenove. Lastniki stavb lahko tehnične nasvete pridobijo na GI ZRMK, glede energetske prenove in podpore pri financiranju pa pri energetskih svetovalcih mreže ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko sklada. V pripravi je tudi nadgradnja obstoječega sistema energetskega svetovanja z bolj celovito ponudbo storitev v točkah VEM (“vse na enem mestu”). Pilotna mesta Ljubljana, Kranj in Velenje že vzpostavljajo točke VEM v okviru projekta LIFE Renov-AID, medtem ko usposabljanje strokovnega osebja v teh točkah poteka v okviru mednarodnega sodelovanja projekta LIFE BUSHROSSs.