OKROGLA MIZA: Kako so v kazalnike trajnostne gradnje, SLO kTG po Level(s), vpeti proizvajalci gradbenih materialov
Dogodek bo potekal v okviru sejma DOM v četrtek, 6. marca 2025, med 10:15 in 13.30 v dvorani Forum na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na Dunajski cesti 18.
Za vse udeležence je udeležba brezplačna, vendar zaradi organizacije dogodka prosimo za prijavo preko spletne prijavnice na povezavi.
Urnik s programom dogodka je dostopen na POVEZAVI.
Namen okrogle mize
Na okrogli mizi želimo izpostaviti zahteve, ki jih bo industrija gradbenih proizvodov v bližnji prihodnosti morala izpolniti, ter pojasniti povezavo teh zahtev s kazalniki trajnostne gradnje (SLO kTG) po Level(s). V proces razvoja SLO kTG želimo vključiti tako industrijo kot projektante in druge udeležence dogodka. Spodbuditi želimo razpravo o ovirah, priložnostih in potrebah deležnikov ter z udeleženci spregovoriti o konkretnih težavah
pri ustvarjanju okolja za trajnostno gradnjo pri nas. Zato poteka okrogla miza v so-organizaciji partnerjev projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Pametne stavbe in dom z
lesno verigo, SRIP PSiDL.
Gradnja ogljično nevtralnih stavb, krožnost materialov v procesu graditve, ponovna uporaba in recikliranje gradiv, zagotavljanje kakovostnega in zdravega bivalnega okolja, itd., vse to je
pogojeno tudi s proizvodnjo ustreznih gradbenih materialov in proizvodov. Kakšni naj bodo, da bodo stavbe dosegale lastnosti kot jih želimo, kako do njih in kaj bodo obveze proizvajalcev, so vprašanja, ki bi jih morala v svoje poslovne načrte vključiti tudi slovenska gradbena industrija.
Level(s) je nabor kazalnikov trajnostne gradnje, ki ga je pripravila Evropska komisija v podporo krožnosti, razogljičenju in odpornosti stavb na podnebne spremembe. Danes so kazalniki Level(s) vključeni v evropsko zakonodajo zelenega prehoda, ki zadeva stavbe (v direktive EPBD, EED, v evropsko trajnostno financiranje in taksonomijo EU, v nova merila EU za zeleno javno naročanje). Evropske države postopoma vključujejo Level(s) v svojo nacionalno zakonodajo in metriko trajnostne gradnje prilagajajo nacionalnim posebnosti. Tako tudi pri nas razvijamo slovenske kazalnike trajnostne gradnje SLO kTG po Level(s) ter jih postopoma uvajamo v prakso; potekajo tudi pilotni projekti uporabe trajnostnih meril pri projektiranju. Pri tem pa je sodelovanja industrije nujno, kar kaže tudi nova Uredba o gradbenih proizvodih, ki terja navajanje ogljičnega odtisa za proizvode.
Razvoj nacionalnih kazalnikov trajnostne gradnje SLO kTG po evropskem okviru Level(s) se odvija v okviru večletnega integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (www.care4climate.si) v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) in strokovnima inštitucijama, Gradbenim inštitutom ZRMK (GI ZRMK) in Zavodom za gradbeništvo (ZAG).
Okrogla miza je organizirana pod okriljem projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL).
LIFE IP CARE4CLIMATE je večleten projekt (2019-2026), kjer pod koordinacijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) partnerji deluje na različnih področjih, pomembnih za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. V eni izmed številnih in raznoterih akcij projekta se v sodelovanju z MOPE in Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) razvijajo merila za trajnostno gradnjo stavb v Sloveniji, ki temeljijo na evropskem okviru Level(s). Glavna akterja na razvoju meril, ki se imenujejo kazalniki za trajnostno gradnjo s kratico SLO kTG oz. www.kazalnikitrajnostnegradnje.si, sta GI ZRMK in ZAG.
SRIP PSiDL predstavlja eno izmed desetih ključnih dolgoročnih razvojnih partnerstev v podporo Slovenske strategije pametne trajnostne specializacije (S5), katere ambicija je, da Slovenija na nišnih področjih preide od sledilca do soustvarjalca globalnih trendov. SRIP PSIDL združuje člane iz vrst gradbene industrije, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij, ki delujejo na širokem področju pametnih in trajnostnih stavb ter pokrivajo tako gradbene proizvode, les in na lesu osnovane materiale, komponente, naprave in sisteme, notranjo opremo in rešitve za pametno upravljanje stavb.
Vljudno vabljeni.
Delavnica: Fotonapetostne naprave in Znak kakovosti v graditeljstvu
Delavnica:
Fotonapetostne naprave in Znak kakovosti v graditeljstvu
Znak kakovosti v graditeljstvu ali na kratko znak ZKG je blagovno-storitvena znamka in znak za okolje, ki vrednoti elemente kakovosti vseh stebrov trajnostne gradnje ob upoštevanju krožnosti v celotni življenjski dobi
proizvoda, naprave, tehnologije ali stavbe.
V okviru sejma DOM v Ljubljani je 6. marca 2024 potekala delavnica, na kateri so udeleženci razpravljali o zasnovi novega ZKG za storitev vgradnje samooskrbne fotonapetostne naprave.
Po uvodnih predstavitvah znakov za okolje v prostoru EU in zagotavljanja kakovosti s pomočjo ZKG so svoje poglede na obravnavano tematiko podali dr. Marjana Šijanec Zavrl (GI ZRMK), dr. Tomislav Tkalec in mag. Erik Potočar (oba MOPE RS), Saša Galonja (MVNP RS), Jernej Jevševar (Borzen), Rajnko Leban (GOLEA), Cveto Fendre (ŠC Velenje) in Nina Hojnik (Združenje slovenske fotovoltaike).
Nadaljnja razprava med udeleženci delavnice je dala številne pomembne poudarke. Vgradnja fotonapetostnih naprav je vedno bolj aktualna, vendar je opaziti mnogo praktičnih težav. Gradbena zakonodaja je ne ureja, usposabljanje in izobraževanje monterjev ni obvezno, nadzor nad izvedbo je pomanjkljiv ali pa ga sploh ni, čeprav obstajajo pravila in smernice zanjo, inšpekcijski pregledov praktično ni. Posledica je vprašljiva tehnična korektnost vgradnje, kar vpliva na pravilno delovanje naprav in njihovo požarno varnost. To pride do izraza posebej pri manjših projektih, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Združenje slovenske fotovoltaike je s Fakulteto za elektrotehniko UL že pred leti pričelo z oblikovanjem znaka kakovosti za namestitev fotonapetostnih naprav. Pripravljeni so bili tudi moduli za izobraževanje izvajalcev. Tovrsten izobraževalni sklop ima pripravljen tudi ŠC Velenje, vendar je zanimanja zanj zelo malo. Med navedenimi dejavnostmi in novim ZKG je zaznati veliko kompatibilnosti, kar bi bilo treba izkoristiti v praksi.
Celoten sistem bi bilo treba regulirati in vpeljati obveznosti tako za izvajalce kot za postopke med vgradnjo in po njej. Ocenjevanje za predvideni ZKG bi bilo smiselno prilagoditi glede na velikost in lastnosti fotonapetostnih naprav ter lokacijo njihove postavitve.
ZKG za storitev vgradnje samooskrbne fotonapetostne naprave bi lahko bil koristen instrument za izboljšanje dejanskega stanja in razmejitev dobrih izvajalcev od slabih. Na ta način bi se profiliral trg ponudnikov, naročniki pa bi imeli na voljo trdnejše podlage za odločanje. Med merila je poleg tehničnega znanja primerno uvrstiti tudi usposobljenost monterjev za upravljanje porabe energije oz. svetovanje na to temo.
Po zgledu uveljavljenih mednarodnih in nacionalnih znakov za okolje pa tudi ZKG potrebuje institucionalno podporo in promocijo. Tako bo lažje in učinkoviteje izpolnjeval svoje poslanstvo in podpiral nacionalne dejavnosti za razogljičenje stavbnega fonda in cilje zelenega prehoda ter se vključeval npr. v javne in druge razpise, sheme financiranja, mehanizme davčnih olajšav in zavarovanj.
Delavnico je organiziral Gradbeni inštitut ZRMK v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/00007)v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, sofinanciranega s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu.
Kaj moramo pri nas spremeniti, da bi spodbudili trajnostno gradnjo?
OKROGLA MIZA
Kaj moramo pri nas spremeniti, da bi spodbudili trajnostno gradnjo?
Kazalniki trajnostne gradnje po Level(s) in pilotni projekti
Dogodek bo potekal v četrtek, 7. marca 2024, 10:15-12:30, v dvorani Forum,v okviru sejma DOM 2024 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in je za vse udeležence brezplačen.
Zaradi organizacije in izvedbe dogodka je zahtevana predhodna prijava preko spletnega obrazca.
Gradnja ogljično nevtralnih stavb, premislek o krožnosti pri graditvi, o ponovni uporabi in recikliranju gradiv, odpornost stavb na podnebne spremembe ob gospodarnosti izbranih rešitev in zagotavljanju kakovosti v procesu graditve predstavljajo temelj za zeleni prehod na področju grajenega okolja.
Vendar teoretično znana trajnostna načela, merila zanje in ustrezne tehnične rešitve le s težavo najdejo pot do investitorjev, v projektne naloge in v javna naročila na področju gradenj.
• Ali trajnostno gradnjo pri nas sploh želimo?
• Ali graditi trajnostno pomeni »nadstandard«?
• Kje so glavne ovire za počasen napredek pri uvajanju trajnostne gradnje?
• Kako ustvariti prijaznejše okolje za trajnostno gradnjo?
• Kakšna je vloga pilotnih projektov in primerov dobre prakse?
Na okrogli mizi želimo osvetliti trenutno stanje na področju graditve trajnostnih stavb, evidentirati ovire in razpravljati o spodbudnejšem okolju za trajnostno gradnjo pri nas. Z udeleženci bomo spregovorili tudi o vlogi pilotnih projektov trajnostne gradnje, o širitvi primerov dobrih praks na tem področju kot tudi o morebitnih potrebnih spodbudah in zakonodajni podpori.
Evropa je v letu 2021 za poenotenje razpršenih pristopov pripravila evropski okvir Level(s) za vrednotenje trajnostne gradnje, ki postaja osrednji instrument podpore izvajanju evropske politike na področju krožnega gospodarstva v graditeljstvu, graditve z mislijo na celotni življenjski cikel stavbe in razogljičenja stavb. Metrika vrednotenja trajnostne gradnje stavb Level(s) je vključena v nova evropska merila za zeleno javno naročanje, uporablja se pri merilih Taksonomije EU za izkazovanje trajnostnega financiranja, kazalnik Level(s) 1.2 za ogljični odtis stavbe je vključen v zadnjo posodobitev direktive EPBD.
Razvoj slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG) po evropskem okviru Level(s) poteka v okviru večletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (2019-2026), kjer pod koordinacijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) partnerji deluje na različnih področjih pomembnih za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Merila za trajnostno gradnjo stavb v Sloveniji v sodelovanju z MOPE in Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) pripravljamo na Gradbenem inštitutu ZRMK (GI ZRMK) in Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) (www.kazalnikitrajnostnegradnje.si).
V letih 2023-2024 pod okriljem projekta LIFE IP CARE4CLIMATE poteka tudi pilotna uporaba beta verzije SLO kTG - v fazi idejnega in podrobnega načrtovanja stavb ter ob njihovi gradnji ali prenovi. Kvalitativni presoji trajnostnih vidikov pri idejnem načrtovanju stavbe v fazi podrobnega načrtovanja sledi kvantitativno vrednotenje kazalnikov, ki ob zaključku projektiranja predstavlja tudi izkaz trajnostnih lastnosti stavbe. Kazalniki TG nam bodo v pomoč pri izbiri in izkazovanju trajnostnih odločitev.
Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo, SRIP PSIDL, koncepte in gradnjo trajnostnih stavb podpira. Partnerstvo s svojimi aktivnostmi vzpostavlja okolje za hitrejšo implementacijo pametnega, trajnostno naravnanega, zdravega, okolju in uporabniku prijaznega, povezljivega, naprednega bivalnega in delovnega okolja prihodnosti, ki je rezultat predvsem slovenskega znanja in temelji na proizvodih slovenskega izvora.
Dogodek je organiziran s strani projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, Akcija C4.4, Razvoj slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje, ter s strani SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, in je za udeležence brezplačen.
Organizatorja si pridržujeta pravico do manjših sprememb programa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/00007) je integralni projekt v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu – www.care4climate.si